Kako ste prišli na idejo za ta projekt?

Jacob Hamar: »Nekaj časa sem preživel v majhnem mestecu v Zimbabveju v Afriki zaradi svoje magistrske naloge. To je bila edina vas v radiju več kilometrov, ki je imela šolo in bolnišnico. Tam smo namestili sončne črpalke in hitro opazili, da ima zanesljiva energija zelo pozitiven učinek na gospodarstvo in življenje ljudi. To so bile le zelo majhne sončne črpalke in baterije s kapaciteto od 10 do 15 ampernih ur. Baterija v BMW i3 zmore 120 ampernih ur, če povem za lažjo predstavo.

Vendar lahko s to majhno baterijo oskrbiš manjšo šolo ali bolnišnico z lučjo in najnujnejšo elektriko. Kljub temu je bilo takšne baterije vedno težko dobiti. Pri BMW sem nato odkril, da obstaja veliko starih baterij iz razvojnih vozil, ki bi jih lahko uporabili. In prav gotovo ne manjka socialnih pobud, ki bi lahko uporabile te baterije. Moj cilj je vzpostaviti infrastrukturo, da bodo vse te baterije našle novo domovanje. Tako da po prvotni uporabi pri BMW varno in ustrezno preizkušene odidejo v nadaljnjo uporabo v okviru socialnega projekta.«

Anna Goldhofer: »Želela sem se vključiti v krožno gospodarstvo z drugega zornega kota in razširiti svoje znanje. Imate enega največjih neposrednih vzvodov in s tem vplivov pri nabavi. Ena od ključnih nalog razvoja in nabave je skupaj z našimi partnerji in dobavitelji pospeševanje ciljev zmanjšanja CO₂, kvot sekundarnih surovin in s tem krožnega gospodarstva. Nabava je na ključni točki procesa. Na primer, z vključevanjem trajnostnih ciljev pri odločitvah o dodelitvi in vzpostavitvi preglednosti v celotni dobavni verigi. Eden od ključnih ciljev, ko govorimo o trajnosti v dobavni verigi, je povečati razmerje sekundarnih surovin. To je ključno za doseganje zmanjšanja emisij CO₂ in s tem naših podnebnih ciljev. Trg za ustrezne sekundarne materiale prave kakovosti in količine je danes še obvladljiv. Zato je tako pomembno prispevati k njegovi širitvi s spodbujanjem povpraševanja in s tem delovati v smeri delujočega krožnega gospodarstva. Pomembno načelo krožnega gospodarstva je gospodarski sistem zaprtih ciklov, ki zagotavlja, da surovine, komponente in izdelki izgubijo čim manj vrednosti, da se uporabljajo obnovljivi viri energije in da se ves čas izvaja sistematični razmislek. Industrija bo lahko zadovoljila povpraševanje po sekundarnih materialih le, če bo delovala v skladu s temi načeli na vseh področjih. Krožno gospodarstvo torej prispeva k odgovorni rabi omejenih virov, hkrati pa ima ključno vlogo pri razogljičenju in doseganju pariških podnebnih ciljev.«

Ali je proizvodnja brez CO₂ realna?

Claudia Maasdorp: »Mislim, da je. To je predvsem vprašanje načina razmišljanja. Ta se glasi: narediti moram samo prvi korak. In nanaša se na vsako posamezno osebo. Če pogledamo skupno porabo virov, v vseh oddelkih, na vsaki majhni lokaciji, je to tisto, kar šteje. Če ne začnemo z malimi stvarmi, z vsako malenkostjo, ne bomo nikoli dosegli cilja.

Moji prispevki so usmerjeni v uporabo strukture in metode za razvoj krovnih konceptov skupaj s sodelavci, odgovornimi za oskrbo z energijo. Od prvega objekta do tovarne. To deluje le, če sodelujemo, tudi če včasih govorimo različne jezike. Ta način razmišljanja želim prenesti tudi v tehnologije, ki trenutno ne verjamejo, da imajo potencial za prihranke. Predvsem pa ne bi smelo biti pomembno, ali ima oddelek delež pri stroških energije ali ne. Vsakdo mora slediti poti. Prav tako moramo paziti na medsebojne odvisnosti. Če se zanašamo na vodik kot nadomestek za zemeljski plin, od kod bomo črpali ogromno količino vode, ki jo potrebujemo za to? Sveže vode danes že tako ali tako ni v izobilju. Vedno se moramo vprašati, kakšni so stranski učinki naših odločitev. Da pa bi to naredili, moramo razmišljati onkraj osebnega okvira. To lahko storimo le skupaj, če najdemo kompromise in inovacije ter si medsebojno pomagamo.«